Moj sekundarni akumulator se je izpraznil do konca

Na svojem vikendu se je izpraznil moj sekundarni akumulator, ki sem ga uporabljal za napajanje varnostnega sistema. Zanimivo pa je to, da sem akumulator kupil prav zaradi tega, da obvarujem svoj večji akumulator, nisem pa pričakoval, da bodo moji porabniki tako veliki, da bo kapaciteta manjšega akumulatorja premajhna.

Torej kakšna je bila moja ideja? Za delovanje svojega varnostnega sistema potrebujem dve stvari. Prva stvar je varnostna kamera, ki snema tako podnevi, kakor tudi ponoči. Druga stvar pa  mobilni telefon, katerega edina naloga je, da je WIFI oddajnik na katerega se lahko varnostna kamera poveže.

Torej moj varnostni sistem je zasnovan zelo mobilno, vendar sem za napajanje uporabljal baterijo solarnega sistema, kar pa se mi ni zdelo smotrno, saj je bilo velikega akumulatorja škoda, saj je bil tako konstantno obremenjen. Prav  zato sem kupil manjši akumulator, katerega namen bi bil ta, da razbremenim večji akumulator hkrati pa sem kupil polnilec, s katerim bi občasno napolnil manjšo baterijo. In ker so bili porabniki majhni, saj tako telefon, kakor tudi WIFI kamera potrebujejo napajanje preko USB priklopa sem se hitro prepustil brezskrbnosti, saj sem videl, da je akumulator vedno dovolj napolnjen.

Kar pa nisem pričakoval je situacije s korona virusom, ko nisem smel obiskati svojega vikenda v drugi občini, seveda pa na ta način tudi nisem uspel napolniti mojega akumulatorja. In po dveh mesecih sem prišel na vikend in ugotovil, da sta ta dva mini uporabnika moj mali akumulator porabila do zadnjih atomov. Seveda sem priklopil polnilec in poskušal akumulator napolniti. Polnil sem pol ure, polnil sem eno uro in tudi eno uro in pol, toda napetost akumulatorja se nikakor ni dvignila.

Po tem času sem seveda obupal in akumulator odnesel strokovnjakom v podjetje Pro Bat, kjer so mi čudežno akumulator tudi rešili. In zdaj sem se naučil svoje lekcije, ter svoj varnostni sistem priklopil na osnovni akumulator, ki ga napajajo solarne celice.

Stranska markiza za senco in zaščita pred pogledi sosedov

Na morju smo imeli manjšo garsonjero in vedno nas je motilo, ker smo se z sosedi videli, tokrat pa ne bo več tega problema, ker bo markiza rešila problem pred sosedovimi pogledi. Ne bi bil problem, če bi to bili vedno isti sosedi, ker bi verjetno postali prijatelji in bi tudi po večerih lahko kaj skupaj spili, to stanovanje zraven nas pa se je oddajalo in vedno so bili drugi gosti, to pa nam res ni bilo prijetno, da nas gledajo, že tako smo eden drugega slišali. Sploh nismo vedeli, da obstaja markiza, ki te ščiti pred pogledi in tudi pred vetrom in prav lepo izgleda. 

To smo pravzaprav videli šele pred kratkim, ko si jo je eden kupil, ko ni prenesel ,da ga soseda neprestano kontrolira, enostavno še enega cigareta ni mogel skaditi v miru, sedaj ko pa je postavljena markiza pa se počuti veliko bolj svobodnega. Še sam ni mogel verjeti, da je tako vplivalo na njegovo počutje in da je sedaj toliko bolj sproščen, ko markiza prepričuje poglede sosede in soseda ne vidi več, kaj počen. Ta svoboda kar veliko pomeni, tako da bo tudi pri nas markiza na morju še kako prav prišla. Če hočeš nekaj imeti, si moraš upati, tako smo tudi mi montirali markizo in naši dopusti so bili veliko bolj sproščeni, kajti nismo se več obremenjevali, kaj imamo oblečeno, kako se držimo, kaj pijemo, ker je markiza poskrbela, da nas sosedi niso več videli. Samo slišali smo se še, to pa nas ni tako motilo, smo se navadili na to.

Kdo bi si mislil, da lahko ena takšna stvar, ko je markiza sprosti celotno situacijo, da si bilj sproščen, svoboden, šele potem vidiš, kako zelo se obremenjujemo z ljudmi, pa čeprav mislimo da se ne. Res je markiza idealna rešitev za zasebnost, ki jo vsak človek potrebuje, da se sprosti.

Dobre varuške ni lahko najti, a ko jo najdete ste lahko srečni, da jo imate

Ko postanete starši, sprejmete veliko odgovornost, kajti vzgojiti dobrega človeka z lepimi vrednotami je danes še kako težko v takšnem okolju ki živimo. Sam sem odraščal doma, za svoje otroke pa brez varuške ni šlo. Namreč z ženo sva padla ven in nisva dobila vrtca, morala sva razmišljati v drugi smeri, varuške ni bilo tako zlahka dobiti, kajti vse ki so bile dobre so bile zasedene. 

Kar pošteno naju je skrbelo, kaj bova naredila, kajti brez varuške nikakor ne bova zmogla. Po drugi strani pa še strah moje žene, ki se je bala, da nobena varuška ne bo dobra, kajti bila je perfekcionistka in ni zaupala nobenemu. Kar nekaj mesecev nisva vedela, kako bo žena šla v službo, ker ne bova imela varstva, jaz sem ob vsaki priložnosti spraševal, če kdo koga pozna. Včasih sem bil že komu malo tečen, na kar mi je eden rekel ,da ima dva otroka pri eni varuški in da je do sedaj čuvala tri in eden je ravno to leto končal varstvo, tako da bo povprašal, kako in kaj pri svoji, hotel jo je poklicati a varuške ni dobil, ker je čuvala otroke.

Bila sva dogovorjena da mi javi in če mesto bo, bo najin otrok sigurno šel v varstvo k njej, v to sem bil prepričan, kajti če ima ta možakar že dve leti tam svoje hčerke, potem nimamo kaj reči preko varuške in sva lahko srečna, da jo dobiva.

Res sva jo dobila, kako sva se oddahnila, ko sva vedela, da otroka pošiljava v varne roke, kako težke so lahko nekatere varuške nama povedo znanci, tako da midva sva dobila res dobro in prijazno varuško. Imela sva jo vse do zadnjega leta vrtca, niti nisva želela poskušati naslednje leto z vrtcem, ker takšne varuške ni vedno izgubiti, kjer se otrok lepo počuti.

 …

Urejanje kavarne in troslojni parket

Moja največja želja je bila vedno, da bi enkrat imela majhno, prisrčno kavarno. Uresničila se mi je želja in res sva z možem kupila kavarno, ki je bila potrebna obnove. Tega sva se zavedala, vendar sva videla samo najin cilj. Tla so bila uničena, zato sva se odločila za troslojni parket, stene sva uredila po svoje, zamenjala sva okna in vrata. To so bila tista velika dela, ki sva jih morala narediti, vendar nama ni bilo težko, kavarno sva namreč dobila po zelo nizki ceni.

Ko sva celotni prostor pregledala, sva ugotovila, da je lokacija idealna in da bi tukaj lahko stala prekrasna kavarna. Sama sem imela vedno stil za urejanje prostorov, troslojni parket sem izbrala bolj v orientalnem stilu, prav tako tudi okna in vrata. Pri sami opremi nisva veliko komplicirala, ker nama je bilo pomembno, da kavarna diha. 

Kako lep je bil na koncu pogled na troslojni parket, na okna in mize, potrebni so bili še samo aparati in najina kavarna se lahko odpre. Zelo sva bila pozorna, ko smo delali kavarno, da se ni troslojni parket poškodoval, kajti bilo je še potrebno marsikatero stvar montirati, zložiti in tako naprej in kar hitro bi se lahko zgodilo, da bi se troslojni parket poškodoval. Sam izgled tal, nama je bil všeč, sprva nisva vedela kaj izbrati, pa so nam v salonu svetovali, da se troslojni parket veliko prodaja, za velike prostore, hale, hodnike in da se ne rabiva obremenjevati, da ne bo trpežen in da se bo hitro uničil. Ravno zato sva ga izbrala, saj veste, da tla v kavarni morajo biti močna in kvalitetna, kajti ogromno se to takih tleh hodi in poliva. Ja, najboljše bi bilo izbrati mogoče ploščice, a je troslojni parket sigurno bolj praktičen, lepši in daje toplejši, domač videz. To pa naju je prepričalo, da so tla iz parketa.

Kako sušiti bučna semena

Eno leto sem se odločil, da bom doma posejal bučna in tako dobil bučna semena, ker sem prebral kako zelo so koristna za naše zdravje. Vse sem naredil kot je potrebno, veliko buč sem imel in bučna semena je bilo potrebno dobiti iz buč.

Najlepše mi je bilo to delati, zaposlil sem otroke in skupaj smo se pačili pri tem delu, ker je vse tako sluzasto. Tako zelo smo se nasmejali, ko smo bučne semena vlekli ven z rokami, eden bolj kot drugi. Veliko časa nam je to vzelo, ker je vse lepljivo in sluzasto in težko od tega ločiš semena.

Ko nam je uspelo sem vsa ta bučna semena opral, ker je tako prav in začelo se je sušenje na štedilniku. Prav spomnil sem se svojega dedka in babice, kako sta to počela in kako je dišala cela hiša. Vročina mora biti ravno prava ,ne preveč, ker potem se lahko zažgejo in počijo, potrebno pa jih je non stop obračati, da se lepo enakomerno posušijo. Ko so suha vidiš, ker so takšna hrustljava ,ne smeš preveč pretiravati, ker potem so lahko hitro presuha in ne boste imeli čisto nič od njih.

To leto je bilo res buč veliko in tako so bila tudi bučna semena, imeli smo jih skozi vso zimo, pa še drugim sem jih dal, ker jih je bilo res ogromno. Ker so mi to leto tako lepo uspela, pa jih bom drugi leto sigurno spet sadil, kajti imeti domača bučna semena je čisto nekaj drugega, kot pa kupljena. Ta imajo poseben okus in značilen vonj, ki ga v trgovini ne dobiš več. 

Preprosto je sušiti bučna semena, le do njih je potrebno priti, če imate vrt, namenite košček za buče, toliko več veselja bo potem, ko boste lahko sušili domača bučna semena, ker je res preprosto in ostali boste vitki.

 …

Vrtec novo obdobje za vse v družini

Kako srečni smo vsi, ko dobimo novega družinskega člana, če je to prvi otrok je sreča še malček večja, potem pride najlepše obdobje, porodniška, ko mine porodniška pa vrtec, ki nam lahko zadeve postavi na glavo. Tisto leto porodniške je res prekrasno obdobje, lahko da so začetki naporni, dokler se vsi ne navadimo eden drugega in vpeljemo določen ritem, potem pa se lepa porodniška začne.

Vsaka ženska bi morala imeti obvezno eno leto porodniške in biti doma z otrokom, kajti to je del življenja, kjer ima otrok lahko mamico ob sebi vedno in se vzpostavi prelepa vez med njima. Še prehitro pride konec porodniške in takrat moramo organizirati varstvo za otroka, ali je to vrtec, stari starši ali pa varuška. Vsak starš naredi najboljše po svojih močeh.

Je pa vrtec spet novo obdobje za starše in otroka, otrok se mora privaditi novega okolja, kjer je brez staršev in dobiti zaupanje drugih ljudi, mamice takrat imajo dvojne skrbi, morajo se vrniti v službo in hkrati jih skrbi, kako se njihov otrok počuti. Potem pridejo še različne bolezni, ker jih vrtec žal prinese, pa če hočete ali nočete. Takrat lahko rečemo, da tisto leto vozimo kolikor se le da, malo hodimo v službo, malo jemljemo bolniško, potem nam lahko priskočijo na pomoč stari starši in drugi sorodniki, vsak si naredi tako, kot najboljše zmore, lahko pa samo rečemo, da je vrtec najboljši takrat, ko je otrok zdrav.

Če se vas otrok dobro počuti v vrtcu in če niste imeli težav z uvajanjem, potem ste lahko srečni, kajti veliko je otrok, ki noče v vrtec in na veliko joka, ko ga moramo zjutraj pustiti tam, nekateri se hitro potolažijo, nekaterim pa vrtec nikoli ne postane všeč, takega otroka je dobro tisto leto izpisati in poskusiti spet naslednjo, mogoče na vrtec enostavno še ni pripravljen, ker je še premajhen in bo drugo leto drugače.…

Prodal sem Beneteau čoln

Živeli smo na morju in moj oče je bil veliko na morju z Beneteau čolnom, kadarkoli je bil lep vikend ga ni bilo doma. Mama je bila bolj poredko zraven, razen, ko sta se odločila, da gremo na morje družinsko in je za zraven pripravila celo pojedino. Ti dnevi so mi bili najbolj všeč, kajti bili smo skupaj kot družina. Nisem maral dni, ko je oče za vikende zjutraj odšel in se vrnil pozno zvečer. Ali sem bil z mamo in mi je bilo dolgčas, lahko pa sem šel z očetom, a se je bolj kot z menoj ukvarjal z Beneteau čolnom.

Bil je ponosen nanj, zelo je skrbel zanj in jaz nisem imel takšnega veselja do Beneteau čolna, ker me je oče neprestano opozarjal, ko sem bil na njemu kaj lahko in kaj ne smem. Pogosto me je kregal, ker je bil navajen, da je ta čoln samo njegov in kadarkoli sem jaz šel zraven, ga je to znerviralo.

Tako sem rastel malo tu in malo tam, priznam pa ga mi morje in vožnje z Beneteau čolnom niso bile prav nič všeč. Danes lahko rečem, da sem imel čisto zmedene misli, hkrati sem užival z očetom, a se pošteno bal, da bom kaj narobe naredil in me bo oče kregal. Prišel je tisti dan, ko sem bil z očetom zadnjič na Beneteau čolnu, ker sem ga popraskal in oče me je iz njega nagnal. Saj kasneje mu je bilo žal, vendar sam nisem nikoli več želel z njim, tako močno sem mu zameril.

Danes se oče več ne vozi po morju, meni je dal čoln Beneteau, jaz pa sem ga prodal. Ni mogel verjeti, kaj sem naredil, da sem njegov čoln šel prodat, a sedaj ko sem odrasel, sem mu lahko povedal, kako sem se v mladosti počutil in zakaj sem Beneteau čoln dobesedno sovražil. 

Prodaja rabljenih predmetov pride še kako prav, če imate otroke

Nekateri nikoli prej ne pomislijo, da bi jim prodaja rabljenih predmetov lahko prišla prav, ko pa dobijo otroke in njihove igrače ležijo vsepovsod, ker jih dobesedno prerasejo in ne veste kaj bi z njimi, kajti so še čisto lepe in funkcionalne, takrat pa začnete razmišljati o prodaji ali pa o tem, da bi igrače nekomu podarili.

Poznamo različne ljudi, nekaterim prodaja rabljenih predmetov vedno pride prav, nekateri pa se te prodaje dobesedno izogibajo, ker jim je na nek način nerodno. Vsi bi se morali zavedati, da je prodaja rabljenih predmetov lahko še kako koristna, saj nam prinese nekaj povrnjenega denarja za stvari in predmete, ki smo jih kupili. Nekateri ljudje pa si novih svari ne morejo privoščiti in jim rabljene stvari pridejo resnično prav. Je pa res, da moramo biti pošteni, če prodajajmo rabljene predmete in če smo pošteni, potem nam ne bo nerodno predmetov prodajati. Nerodnost pride prav tam, kjer prodajajmo nekaj, za kar že sami vemo, da ni vredno denarja. 

Igrače za otroke, lahko vsi priznamo, da so danes drage, govorimo o tistih kvalitetnih igračah in marsikateri starš svojemu otroku ne more kupiti določene igrače. Če se sprehodite po trgovini z igračami, hitro pridete do cene 50 eurov, to pa ni malo, za eno igračo, ki jo otrok prerase, prav zato pa je še kako vredna prodaja rabljenih predmetov, kajti lahko jo kupimo za polovično ceno ali pa še za manj in naš otrok bo vseeno zadovoljen, še bolj pa bomo mi, ker ne bomo zapravili toliko denarja. 

Otroci igrače prerasejo in potem ostanejo v kakšnem kotu, garaži, na podstrešju, le poiščite stran prodaja rabljenih predmetov in dajte pošten oglas, kjer prodajate igrače, kajti naredili boste nekaj koristnega, pa še vaši prostori bodo spet pospravljeni in prazni, zato le pogumno prodaja rabljenih predmetov je super stvar za obe strani, tako prodajalca, kot tudi kupca. 

Casino kot del poletne avanture

Nikoli se nisem gibala v krogih ljudi, ki bi igrali igre na srečo v velikem formatu, casino je bil zame le kot ikona velikega igralništva, a sama tja nisem nikoli zavila. Verjetno zaradi predsodka o tem, da se tam lahko izgubi vse, prej kot pa možnost, da si priigraš srečo. Kdaj sem vplačala kakšen listič lota, vendar nekega pozitivnega učinka ni bilo. 

Bilo je poletje, razigrana druščina, potikali smo se po obali, peli, pili in se zabavali. Ko naenkrat kolega predlaga, kaj ko bi obiskali casino, malo iz zabave in radovednosti. Seveda oblečeni v casual poletna oblačila, primerna za party ob obali, nismo bili primerni kandidati za vstop v casino, kjer je oblačilna kultura strožje določena kot v ostalih klubih. Punce smo nadele tiste obleke, ki smo jih imele sabo v primeru, kakega norega zmenka, fantje pa so si v preddverju casinoja sposodili metuljčke z sakoji. In prav zabavno nas je bilo videti, kot druščina najstnikov, ki se odpravljajo na maturantski ples. 

Denarja nismo imeli na pretek, le toliko, da smo si uspeli kupiti vsak nekaj žetonov za igralne avtomate. Seveda ob vstopu v casino, me je fasciniral prestižni videz in opremljenost same igralne dvorane. Croupierji, uglajeni in uradni, mi razposajeni kot otroci, se hihitali strogosti zaposlenih, kljub neresnosti, vstopimo in se razporedimo po notranjosti. 

Ob pogledu na goste, ki so bili za igralnimi mizami, je bilo zanimivo, kako ljudje dejansko zelo resno jemljejo igre na srečo, casino je eden izmed javnih igralnic, kamor zahajajo  po navadi finančniki in tisti posamezniki, ki imajo nekoliko več pod palcem. Igralništvo je med višjim slojem, ki so finančno premožnejši bolj razširjeno, obenem pa je to za njih, kanal za sproščanje vsakodnevnih tegob, je pa zelo zahrbtna igra, ki te lahko posrka vase, v kolikor nisi dovolj previden. 

Vendar za nas kot mlado druščino, je bilo to raziskovanje zanimivi del potovanja, casino kot tak, pa nam je prinesel nekaj dodatnega cvenka, priigranega na avtomatih.…

Avtošola in dober inštruktor vožnje

Če tako pogledamo, kako danes funkcionira avtošola in kako poteka opravljanje vozniškega izpita vsi vemo, kaj vse je potrebno narediti, jaz pa predvsem zagovarjam, da se mora vsak naučiti praktičnih vaj in tehnične vožnje, kar je nujno potrebno a s tem še ne postane dober voznik, avtošola  in inštruktor vožnje imata še bolj pomembno nalogo, če želita narediti dobrega voznika. Za dobrega voznika, pa mora inštruktor poskrbeti:

  • Da se voznik znebi morebitnega straha,
  • da postane spreten voznik,
  • da postane samostojen voznik,
  • in da je pripravljen na določene situacije.

To je zame dobra avtošola in dober inštruktor vožnje, kajti tehničnega znanja se lahko nauči vsak, postani dober, spreten in vzoren voznik pa je nekaj drugega. Poznam primere, ki so obupali nad izpitom za avto, ker enostavno ni šlo. Eden izmed ključnih problemov pri takih voznikih je, da če vidijo da ne gre, da mogoče žal ta avtošola in inštruktor vožnje ni za njih in da so sposobni, da inštruktorja zamenjajo. Zgodilo se je že, da nekdo enostavno ni naredil izpita, potem pa ko je zamenjal inštruktorja vožnje mu je to uspelo in je danes sposoben voznik. Ni vsaka avtošola za vsakogar in to moramo vedeti in s tem ni nič narobe, vsak naj si izbere takšno avtošolo, kjer se bo počutil dobro in predvsem premagal morebitni prisotni strah. 

Ni samo ena avtošola v vašem kraju, zato izberite tisto katera odgovarja vam in kateri inštruktorji vožnje vam pašejo, da bodo iz vas naredili dobrega voznika, kajti niso vsi za vse. Karakterno smo si ljudje zelo različni in tako nam lahko ena stroga avtošola še kako odgovarja, ker smo flegmatiki, za druge, ki pa so bolj nežni in občutljivi, pa ob sebi potrebujejo razumevajočega inštruktorja in zato naj bo vaša avtošola pravilno izbrana, da ne boste po nepotrebnem nabirali še tako drage ure vožnje in d bo ta denar raje ostal za nakup avta.