Psihoterapija je definitivno nekaj, o čemer sem že razmišljala, ampak nikoli nisem bila prepričana, če je to za mene. Vedela sem, da mi nek pogovor res ne bi bil odveč, ampak ne vem, če sem bila ravno pripravljena na to. Definitivno sem si želela neko tako izkušnjo je naravnost, zato sem o temu tudi začela malce razmišljati. Nekaj časa nazaj sem se pogovarjala s svojo prijateljico, ki pa je to že velikokrat dala čez. Psihoterapija je zanjo res zelo pomemben del njenega življenja in na psihoterapijo hodi kadarkoli lahko oziroma kadarkoli uspe. To pomeni, da hodi na psihoterapijo res zelo pogosto.
Vprašala sem jo, če je psihoterapija dejansko kaj pomagala oziroma če se splača iti na kaj takšnega? Sama tega res ni morala prehvaliti in je rekla, da je to res nekaj najboljšega na tem svetu. Rekla je, da je zelo dobro da, vse te besede, ki jih seveda nabiraš v sebi in jih premlevaš v glavi non stop, jih daš ven. Jaz imam definitivno polno glavo skrbi in moj največji problem je ta, da sem velikokrat sama doma in nimam s kom za debatirati o teh stvareh. Mojega partnerja po cele dneve seveda ni zaradi službe in jaz, ko pridem domov, začnem razmišljati o teh stvareh in par ur premlevam in se sprašujem, če je to dejansko v redu. Prijateljica mi je rekla da bi bilo res dobro, da grem k terapevtu, zato, da lahko te stvari dam ven. Psihoterapija ti definitivno pomaga pri več različnih stvareh in ravno zato je to nekaj, kar zelo veliko ljudi predlaga in prehvalili. Sama sem se na koncu tudi odločila, da bom to preizkusila in sem si rekla, da res nimam kaj izgubiti. Bila sem prepričana v to, da bo psihoterapija definitivno dobro, vsaj za nekaj. Ko sem si to končno ubila v svojo glavo, so poklicala in se najavila za termin.…
…
