Pa ne zato, ker ne bi želela, temveč zato, ker imam toliko drugega dela, da mi ta disciplina ne ustreza. Raje me en mesec ni in grem potem dva vikenda zapored tja, pa vem, da sem z glavo, smo pri tej stvari. Kakor pa, da hodim tja po nekem sestavljenem urniku in potem ugotovim, da delam nekaj na silo brez čustev. To sem nekajkrat dejansko naredila in vsekakor ni bilo nekaj najbolj pametnega.
Imam disciplino za tehnične stvari. Vsak dan pojem vsaj pol ure ali uro in pol. Tudi dve uri kdaj, ko imam čas in voljo. Seveda to pomeni, da naslednji dan ne pojem več pol ure, ker nimam še toliko kondicije, da bi lahko vokal toliko zdržal. Včasih sem pretiravala in potem ugotovila, da morda to ni najboljši način, da vadim petje, ker si delam več škode kot koristi. Sem že imela prekomerno hripav glas in nisem več uživala v petju, kar pa ni bilo tisto, kar sem si želela glede tega.
Sedaj delam bolj po po občutku, saj imam poleg petja, produkcije in vseh ostalih obveznosti toliko stvari, da zelo težko usklajujem, ko delam nekaj na silo. Ko se prepustim toku in delam po občutku, se pa vse lepo sestavlja. Če bi le vedela za ta način prej in se ne bi mučila s tolikšno kontrolo. Potem bi bilo vse mnogo lažje že prej. Ampak očitno sem morala skozi to šolo, da sem se vse te stvari naučila in predvsem videla, da tisti način ne deluje tako dobro, kakor pa ta način, ki ga imam sedaj. Za to, da nastanejo odlične stvari, si je treba vzeti čas, pravijo.…