Kako sem že naveličana poslušati mojega dragega, ko vedno pride k meni za stvari, ki jih izgubi in potem sem jaz zato kriva, tokrat se je šlo za delovne rokavice, da jih ne najde nikjer in šel je delat brez njih. Najbolj pa mi je smešno, da se vedno spravi pospravljat to svoje orodje in ga zlaga in zlaga, vedno ista pesem in potem čez nekaj dni spet išče stvari.
Včasih sem potem šla za njim iskat in po navadi vse našla, tako bi lahko danes šla iskat delovne rokavice in prepričana sem, da bi jih nekje našla. On pa seveda trmast tega ni naredil in šel delat brez njih. Ko je po nekaj urah prišel v hišo, je bil še slabše volje, ker je dobil žulje na rokah. Priznam, da je imel kar nekaj žuljev, krivo pa je to, ker so delovne rokavice izginile, seveda pa je spet okrivil mene. Po navadi sem tiho, tokrat pa nisem mogla biti in sem mu rekla, da naj neha z tem, da vedno krivi mene, tako kot sedaj, da sem jaz nekam dala njegove delovne rokavice. Da naj skrbi za sovje stvar in si zapolni kam jih da.
Tako sem bila jezna, da sem na koncu šla iskat njegove delovne rokavice in jih seveda našla. Ko sem jih prinesla je seveda rekel, da sem točno vedela kje so bile in jih nisem hotela prinesti, da ima sedaj on žulje zaradi mene. Tako sva se skregala, ker je bil tako tečen, da ga niti poslušati več nisem hotela. Zvečer se mi je opravičil, da je malo premislil in ko sem povedala, da kje so delovne rokavice bile, se je spomnil, da je takrat tam nekaj počel in jih avtomatsko odložil. Da se sedaj spominja in da se mi oprošča. Nič drugega nisem rekla, kot to, da njegovih stvari ne tikam in jih tudi ne bom več iskala.
…