Nikoli se nisem gibala v krogih ljudi, ki bi igrali igre na srečo v velikem formatu, casino je bil zame le kot ikona velikega igralništva, a sama tja nisem nikoli zavila. Verjetno zaradi predsodka o tem, da se tam lahko izgubi vse, prej kot pa možnost, da si priigraš srečo. Kdaj sem vplačala kakšen listič lota, vendar nekega pozitivnega učinka ni bilo.
Bilo je poletje, razigrana druščina, potikali smo se po obali, peli, pili in se zabavali. Ko naenkrat kolega predlaga, kaj ko bi obiskali casino, malo iz zabave in radovednosti. Seveda oblečeni v casual poletna oblačila, primerna za party ob obali, nismo bili primerni kandidati za vstop v casino, kjer je oblačilna kultura strožje določena kot v ostalih klubih. Punce smo nadele tiste obleke, ki smo jih imele sabo v primeru, kakega norega zmenka, fantje pa so si v preddverju casinoja sposodili metuljčke z sakoji. In prav zabavno nas je bilo videti, kot druščina najstnikov, ki se odpravljajo na maturantski ples.
Denarja nismo imeli na pretek, le toliko, da smo si uspeli kupiti vsak nekaj žetonov za igralne avtomate. Seveda ob vstopu v casino, me je fasciniral prestižni videz in opremljenost same igralne dvorane. Croupierji, uglajeni in uradni, mi razposajeni kot otroci, se hihitali strogosti zaposlenih, kljub neresnosti, vstopimo in se razporedimo po notranjosti.
Ob pogledu na goste, ki so bili za igralnimi mizami, je bilo zanimivo, kako ljudje dejansko zelo resno jemljejo igre na srečo, casino je eden izmed javnih igralnic, kamor zahajajo po navadi finančniki in tisti posamezniki, ki imajo nekoliko več pod palcem. Igralništvo je med višjim slojem, ki so finančno premožnejši bolj razširjeno, obenem pa je to za njih, kanal za sproščanje vsakodnevnih tegob, je pa zelo zahrbtna igra, ki te lahko posrka vase, v kolikor nisi dovolj previden.
Vendar za nas kot mlado druščino, je bilo to raziskovanje zanimivi del potovanja, casino kot tak, pa nam je prinesel nekaj dodatnega cvenka, priigranega na avtomatih.…