Ko se sezona na tek na smučeh konča, je čas za drug šport

Sezona za tek na smučeh je že končana. No, vsaj zdi se mi, ker tam, kjer jaz običajno zahajam, skoraj ni več snega. Sem kar malce razočarana, ker sem imela letos tako zelo malo časa za zimske aktivnosti, sedaj pa ne vem, kaj naj se odločim za spomladansko sezono, ker sem se vsega že bolj ali manj naveličala.

Ko se sezona na tek na smučeh konča, je čas za drug šport

Našla sem sem sicer nekaj, kar je čisto neprimerljivo s športom, kot je tek na smučeh, ampak sem pred kratkim spoznala nekoga, ki je čisto v tem športu in me je spomnil, da je bila tudi to moja želja nekoč. Žal sem pa nanjo pozabila iz različnih razlogov. Ko sem pa zopet se spomnila na to, sem pa prav začutil, da bi kaj naredila v tej smeri. To je downhill. Z drugim prijateljem, ki je tudi ljubitelj kolesarjenja, sva se že zmenila, da bova šla čez en mesec na Roglo, kjer je najbolj primerna proga za začetnike, da preizkusiva, ali nama bi kaj takega sploh šlo. Prav ne morem verjeti, da sem iz tega, ko ni več sezona snega in je tek na smučeh lahko samo še želja do naslednje sezone prišla do downhilla in da imam sedaj prvič po desetih letih priložnost, da grem na to. Kolesa si ne bom kupovala za začetek saj verjetno, ne bom imela časa več kot enkrat na mesec ali a še manj, da grem na kaj takega. Če bi si kupila celotno opremo, je to zagotovo predrago v tem trenutku. Lahko pa, da bom čez čas, če bom vztrajala dovolj dolgo pri tem res kupila vse, kar potrebujem.

Sicer se pa tudi tek na smučeh ni začel pri meni tako, da sem takoj vse kupila, ker nisem vedela, ali mi bo všeč ali ne, in se je vse skupaj kupovalo sproti. Edina razlika je v tem, da sem imela ta privilegij, da sem za tek na smučeh imela prijateljico, ki je imela eno opremo viška od njene mame doma in sem si lahko to izposojala za začetek.…

To zimo so res prišli prav zimski škornji, ker je zima bila mrzla in zasnežena

Po navadi pozimi ne zapravljam veliko za oblačila in obutev, ker zime nimam preveč rada, tako prihranim denar za poletje. Tokrat pa je bilo malo drugače, zimski škornji so mi letos prišli še kako prav. Sprva sem v službo hodila z nizkimi čevlji, a zima se ni in ni dala, vsak dan je bilo bolj mrzlo in mene je vsak dan v službi zeblo.

Še nisem popustila, na kar je bil cel teden deževen, zraven pa je tudi snežilo. Eno jutro sem si prvo morala očistiti avto, da sem se sploh lahko odpeljala do službe. Niti opazila nisem, da so se moji nizki čevlji zmočili, dokler nisem prišla v službo in me je začelo zebsti. Komaj sem zdržala cel delavnik in po službi so takoj prišli na vrsto zimski škornji. Šla sem v trgovino z največjo ponudbo in zahtevala najbolj tople in vodo odporne škornje. Moram reči, da me ni niti preveč zanimala cena, glavno je bilo troje:

  • Da so bili škornji topli,
  • vodoodporni,
  • črni.

Prodajalka me je še nekaj spraševala, a sem ji takoj dala vedeti, da so to ti trije pogoji in če jih imajo več, potem naj mi prinese več modelov in jaz se bom odločila za ene. Še je vztrajala, da naj si malo pogledam po trgovini, ker so škornji res različni, pa sem zahtevala drugo prodajalko, ker sem bila res slabe volje. No, druga prodajalka me je čisto razumela, prinesla je več parov in jaz sem vse probala, eni škornji so bili to, kar sem iskala, prosila sem jih, če imam lahko obute in jih pri blagajni plačala. Moje noge so se končno zagrele, škornji so bili super skozi celo zimo so me greli in nikoli več nisem v službo prišla mokra v stopala.