Če bi mi kdo pred leti rekel, da bom nekoč navdušeno razlagala o tem, kako potekajo dobave, skladišča in usklajevanje urnikov, bi se samo nasmehnila. ‘To ni zame,’ bi rekla. Potem pa sem se znašla v poslu, kjer brez dobre logistike preprosto ne gre in nenadoma je postala del vsakdanjega ritma, ki ga niti ne opazim več, dokler se ne zgodi kakšna napaka.

Najbolj se spomnim dneva, ko sem dobila štiri nujna naročila hkrati, dobavitelj pa je zamujal. Jaz sem sedela pred računalnikom, telefon mi je zvonil vsakih pet minut, in vmes sem poskušala ugotoviti, ali lahko vse pravočasno dostavimo. Tisti trenutek mi je bilo jasno, da to več ne more biti improvizacija, ampak moram vzpostaviti sistem, kjer je logistika podprta z rutino, ne pa s srečo.
Začela sem pri preglednosti. Vse, kar je povezano z naročili, sem zapisala na eno mesto. Ne na tri liste, dva zvezka in en naključen Excel, ampak v enoten sistem. Ko sem prvič videla, kako jasno lahko poteka dan, ko vse stoji na svojih mestih, sem se prav oddahnila. Šele takrat sem dojela, da je logistika v resnici organizacija miru – če je dobra, te reši stresa, če je slaba, te potegne v vrtinec panike.
Najbolj dragocen del pa je bilo učenje postavljanja mej. Prej sem dopustila, da so dobavitelji živeli po svojih pravilih, zdaj pa sem začela jasno določati, kdaj naj pride blago, kako ga želim zapakiranega in kakšna obvestila potrebujem vnaprej. Ko sem to prvič izpeljala, sem videla, kako se celoten tok izboljša. Logistika namreč ni samo premikanje stvari, je tudi komunikacija.
Če kdo misli, da je logistika dolgočasna, razumem. Tudi sama sem bila tam. A ko enkrat vidiš, kako ti dobro postavljeni procesi prihranijo čas, živce in denar, jo začneš gledati čisto drugače. Meni je spremenila delo in iskreno, tudi vsakdanjik.…








