Nizka cena elektrike v najinem novem domu

Projekt, izgradnje najine sanjske hiše je zaključen. Odločiti se morava le za ponudnika električne energije, ki bo poskrbel, da bo najin dom energijsko varčen. Izbira ponudnika bo predvsem odvisna od tega, kakšna bo cena elektrike, saj sva trenutno nekoliko na tesnem s finančnimi sredstvi. Izgradnja je že sama po sebi presegla okvirje najine finančne zmogljivosti, zato bova pri izbiri ustreznega ponudnika veliko stavila prav na to, kakšna je cena elektrike določenega dobavitelja. Naj vam povem, da je ponudnikov električne energije na našem trgu ogromno, zato bodite pri izbiri pazljivi. Ne pustite se zavesti!

Na trgu je gibanje cen električne energije različno. Že takoj na začetku sva izločila ponudnike, pri katerih je bila cena elektrike izredno visoka in z njimi nisva želela izgubljati časa. Ko sva naredila končen izbor dobaviteljev, sva se po telefonu, uspela dogovoriti za srečanje v živo. Želela sva si, da prav za naju sestavijo ustrezno ponudbo in predstavijo vse možnosti, ki jih ponujajo. Po številnih izračunih in prepričevanju nama je na koncu le uspelo izbrati pravega dobavitelja električne energije. Za ceno elektrike sva se morala malce pogajati, vendar smo na koncu skupaj z dobaviteljem električne energije le našli skupni jezik. Včasih še sama sebe presenetim, s svojimi pogajalskimi veščinami in vztrajnostjo. Take se namreč ne poznam. 

Verjetno se sprašujete, zakaj se pri izgradnji nisva odločila za montažo sončnih kolektorjev, saj bi ti najbolj optimalno zmanjševali porabo energije in bi bila zato cena elektrike toliko manjša. Žal je najina sanjska hiša finančna sredstva hitro počrpala, zato sva bila na koncu primorana se odpovedati tudi tej ideji o namestitvi sončnih kolektorjev. Kljub sofinanciranju takšnih projektov s strani države projekta ne bi mogla izpeljati. Mogoče pa je tudi to za nekaj dobro. Tako ali tako opažava, da se je cena elektrike v zadnjem času še dodatno zmanjšala zaradi združitve številnih dobaviteljev, kar z nasmehom pozdravljava.

To zimo so res prišli prav zimski škornji, ker je zima bila mrzla in zasnežena

Po navadi pozimi ne zapravljam veliko za oblačila in obutev, ker zime nimam preveč rada, tako prihranim denar za poletje. Tokrat pa je bilo malo drugače, zimski škornji so mi letos prišli še kako prav. Sprva sem v službo hodila z nizkimi čevlji, a zima se ni in ni dala, vsak dan je bilo bolj mrzlo in mene je vsak dan v službi zeblo.

Še nisem popustila, na kar je bil cel teden deževen, zraven pa je tudi snežilo. Eno jutro sem si prvo morala očistiti avto, da sem se sploh lahko odpeljala do službe. Niti opazila nisem, da so se moji nizki čevlji zmočili, dokler nisem prišla v službo in me je začelo zebsti. Komaj sem zdržala cel delavnik in po službi so takoj prišli na vrsto zimski škornji. Šla sem v trgovino z največjo ponudbo in zahtevala najbolj tople in vodo odporne škornje. Moram reči, da me ni niti preveč zanimala cena, glavno je bilo troje:

  • Da so bili škornji topli,
  • vodoodporni,
  • črni.

Prodajalka me je še nekaj spraševala, a sem ji takoj dala vedeti, da so to ti trije pogoji in če jih imajo več, potem naj mi prinese več modelov in jaz se bom odločila za ene. Še je vztrajala, da naj si malo pogledam po trgovini, ker so škornji res različni, pa sem zahtevala drugo prodajalko, ker sem bila res slabe volje. No, druga prodajalka me je čisto razumela, prinesla je več parov in jaz sem vse probala, eni škornji so bili to, kar sem iskala, prosila sem jih, če imam lahko obute in jih pri blagajni plačala. Moje noge so se končno zagrele, škornji so bili super skozi celo zimo so me greli in nikoli več nisem v službo prišla mokra v stopala.

Stara hiša, stari žlebovi in stara streha

Ko prideš v ta leta, ko si želiš nekaj kupiti, zgraditi, kar hitro vidiš, da boš za to porabil ogromno denarja, za to smo mi kupili staro hišo, kjer so bili žlebovi uničeni, tudi streho bo potrebno zamenjati, tako da bomo imeli veliko dela, vseeno pa smo prišli ceneje skozi, kot da bi šli v novogradnjo. Nekateri pravijo, da je z staro gradnjo težje in da imaš več stroškov, jaz sem z tem ne strinjam in vem, da so stroški novogradnje veliko večji.

To starejšo hiško sem že nekaj časa opazoval, bila je na prelepi lokaciji, ko pa mi je prijatelj rekel, da se prodaja, sem čutil, da bo to moja hiška, pa čeprav sem vedel kaj me čaka, saj je že zunanja podoba kazala na to, ker je bila streha dotrajana, prav tako tudi žlebovi, saj so puščali na vseh straneh.

Res sem jo kupil, vedel sem da bom iz nje naredil raj in tako je tudi bilo, moral sem začeti z streho in žlebovi, kajti to je kapa hiše in nikakor se mi ni splačalo prej delati karkoli drugega, ker bi imel škodo ob slabem vremenu. Moram priznati, da so novi žlebovi zasijali, prav tako nova streha druge barve, je že nakazala stil celotne hiše. Nadaljeval sem z okni in potem se je začelo delo  znotraj hiše. Delal sem dan in noč, bil sem čisto obseden z to hiško, želel sem narediti raj in uspelo mi je po enem letu.

Danes je je ta hiška najlepša v vasi, sama zunanja podoba že pade v oči, tako streha, kot žlebovi, velika okna in bela fasada. Kako sem bil srečen, da imam svoj dom, kjer bom užival naslednjih veliko let. Kako lepo mi je bilo v njej, zelo dobro sem se počutil. Še danes se smejem, kako sem začel prvo z žlebovi in streho in na koncu naredil prekrasni dom za mojo družino. 

Pokljuka in priprave športnikov na biatlon

Seveda mi ne bili mi, če se za vikende ne bi odpravili kam malo višje, včasih smo se kam odpeljali z avtom, včasih pa smo šli peš. Tokrat smo izbrali destinacijo Pokljuka in avto parkirali kakšnih 5 kilometrov stran od šport hotela, da smo naprej šli peš. Ko smo hodili peš, so nas neprestano prehitevali športniki, ki so imeli priprave športnikov na biatlon, res jih je bilo lepo videti. Tudi otroka sta uživala, ko sta jih gledala, kako oni to trenirajo, kakšna koleščka imajo na smučeh in kakšne močne mišice, tako nam je pot še prehitro minila in Pokljuka je že bila pred nami. 

Ko smo prišli gor pa smo rekli ,da predenj gremo po poteh naprej, gremo malo posedet in spit eno pijačo. Šport hotel imam gostilno na drugi strani, kjer spet lahko gledaš ob kavici, kako trenirajo biatlon, ko streljajo v svoje tarče. Vsem je bila Pokljuka ravno zaradi tega še bolj zanimiva, da lahko vidiš od blizu kako se trenira. Še posebej sta bila navdušen otroka. Po pijači pa smo šli naprej, po gozdnih poteh, Pokljuka ima prekrasne gozdne poti in teh ni malo. Ljudi je bilo kar veliko, po pogovorih ugotoviš, da nekateri pridejo vsak vikend sem gor, saj se tudi ne čudim, ker ima Pokljuka res dober, svež, gorski zrak in hoditi tukaj kakšne dve ure je res zdravo in veliko naredimo za na še telo.

Ta dan nam je Pokljuka ostala v spominu. Priprave športnikov smo videli prvič in vsem je bilo zanimivo, kako se oni trudijo vsak dan in tukaj trenirajo, da potem dosegajo čim boljše rezultate. Ker je otrokom bila tako všeč Pokljuka se bomo definitivno še vrnili, ker smo imeli še kar nekaj poti, ki jih nismo uspeli prehoditi. Tako da je Pokljuka idealna za pohode z otroci, ker vidijo različne oblike športa. 

Moj dragi je izgubil delovne rokavice

Kako sem že naveličana poslušati mojega dragega, ko vedno pride k meni za stvari, ki jih izgubi in potem sem jaz zato kriva, tokrat se je šlo za delovne rokavice, da jih ne najde nikjer in šel je delat brez njih. Najbolj pa mi je smešno, da se vedno spravi pospravljat to svoje orodje in ga zlaga in zlaga, vedno ista pesem in potem čez nekaj dni spet išče stvari. 

Včasih sem potem šla za njim iskat in po navadi vse našla, tako bi lahko danes šla iskat delovne rokavice in prepričana sem, da bi jih nekje našla. On pa seveda trmast tega ni naredil in šel delat brez njih. Ko je po nekaj urah prišel v hišo, je bil še slabše volje, ker je dobil žulje na rokah. Priznam, da je imel kar nekaj žuljev, krivo pa je to, ker so delovne rokavice izginile, seveda pa je spet okrivil mene. Po navadi sem tiho, tokrat pa nisem mogla biti in sem mu rekla, da naj neha z tem, da vedno krivi mene, tako kot sedaj, da sem jaz nekam dala njegove delovne rokavice. Da naj skrbi za sovje stvar in si zapolni kam jih da. 

Tako sem bila jezna, da sem na koncu šla iskat njegove delovne rokavice in jih seveda našla. Ko sem jih prinesla je seveda rekel, da sem točno vedela kje so bile in jih nisem hotela prinesti, da ima sedaj on žulje zaradi mene. Tako sva se skregala, ker je bil tako tečen, da ga niti poslušati več nisem hotela. Zvečer se mi je opravičil, da je malo premislil in ko sem povedala, da kje so delovne rokavice bile, se je spomnil, da je takrat tam nekaj počel in jih avtomatsko odložil. Da se sedaj spominja in da se mi oprošča. Nič drugega nisem rekla, kot to, da njegovih stvari ne tikam in jih tudi ne bom več iskala.

 …

Moj sekundarni akumulator se je izpraznil do konca

Na svojem vikendu se je izpraznil moj sekundarni akumulator, ki sem ga uporabljal za napajanje varnostnega sistema. Zanimivo pa je to, da sem akumulator kupil prav zaradi tega, da obvarujem svoj večji akumulator, nisem pa pričakoval, da bodo moji porabniki tako veliki, da bo kapaciteta manjšega akumulatorja premajhna.

Torej kakšna je bila moja ideja? Za delovanje svojega varnostnega sistema potrebujem dve stvari. Prva stvar je varnostna kamera, ki snema tako podnevi, kakor tudi ponoči. Druga stvar pa  mobilni telefon, katerega edina naloga je, da je WIFI oddajnik na katerega se lahko varnostna kamera poveže.

Torej moj varnostni sistem je zasnovan zelo mobilno, vendar sem za napajanje uporabljal baterijo solarnega sistema, kar pa se mi ni zdelo smotrno, saj je bilo velikega akumulatorja škoda, saj je bil tako konstantno obremenjen. Prav  zato sem kupil manjši akumulator, katerega namen bi bil ta, da razbremenim večji akumulator hkrati pa sem kupil polnilec, s katerim bi občasno napolnil manjšo baterijo. In ker so bili porabniki majhni, saj tako telefon, kakor tudi WIFI kamera potrebujejo napajanje preko USB priklopa sem se hitro prepustil brezskrbnosti, saj sem videl, da je akumulator vedno dovolj napolnjen.

Kar pa nisem pričakoval je situacije s korona virusom, ko nisem smel obiskati svojega vikenda v drugi občini, seveda pa na ta način tudi nisem uspel napolniti mojega akumulatorja. In po dveh mesecih sem prišel na vikend in ugotovil, da sta ta dva mini uporabnika moj mali akumulator porabila do zadnjih atomov. Seveda sem priklopil polnilec in poskušal akumulator napolniti. Polnil sem pol ure, polnil sem eno uro in tudi eno uro in pol, toda napetost akumulatorja se nikakor ni dvignila.

Po tem času sem seveda obupal in akumulator odnesel strokovnjakom v podjetje Pro Bat, kjer so mi čudežno akumulator tudi rešili. In zdaj sem se naučil svoje lekcije, ter svoj varnostni sistem priklopil na osnovni akumulator, ki ga napajajo solarne celice.

Stranska markiza za senco in zaščita pred pogledi sosedov

Na morju smo imeli manjšo garsonjero in vedno nas je motilo, ker smo se z sosedi videli, tokrat pa ne bo več tega problema, ker bo markiza rešila problem pred sosedovimi pogledi. Ne bi bil problem, če bi to bili vedno isti sosedi, ker bi verjetno postali prijatelji in bi tudi po večerih lahko kaj skupaj spili, to stanovanje zraven nas pa se je oddajalo in vedno so bili drugi gosti, to pa nam res ni bilo prijetno, da nas gledajo, že tako smo eden drugega slišali. Sploh nismo vedeli, da obstaja markiza, ki te ščiti pred pogledi in tudi pred vetrom in prav lepo izgleda. 

To smo pravzaprav videli šele pred kratkim, ko si jo je eden kupil, ko ni prenesel ,da ga soseda neprestano kontrolira, enostavno še enega cigareta ni mogel skaditi v miru, sedaj ko pa je postavljena markiza pa se počuti veliko bolj svobodnega. Še sam ni mogel verjeti, da je tako vplivalo na njegovo počutje in da je sedaj toliko bolj sproščen, ko markiza prepričuje poglede sosede in soseda ne vidi več, kaj počen. Ta svoboda kar veliko pomeni, tako da bo tudi pri nas markiza na morju še kako prav prišla. Če hočeš nekaj imeti, si moraš upati, tako smo tudi mi montirali markizo in naši dopusti so bili veliko bolj sproščeni, kajti nismo se več obremenjevali, kaj imamo oblečeno, kako se držimo, kaj pijemo, ker je markiza poskrbela, da nas sosedi niso več videli. Samo slišali smo se še, to pa nas ni tako motilo, smo se navadili na to.

Kdo bi si mislil, da lahko ena takšna stvar, ko je markiza sprosti celotno situacijo, da si bilj sproščen, svoboden, šele potem vidiš, kako zelo se obremenjujemo z ljudmi, pa čeprav mislimo da se ne. Res je markiza idealna rešitev za zasebnost, ki jo vsak človek potrebuje, da se sprosti.

Dobre varuške ni lahko najti, a ko jo najdete ste lahko srečni, da jo imate

Ko postanete starši, sprejmete veliko odgovornost, kajti vzgojiti dobrega človeka z lepimi vrednotami je danes še kako težko v takšnem okolju ki živimo. Sam sem odraščal doma, za svoje otroke pa brez varuške ni šlo. Namreč z ženo sva padla ven in nisva dobila vrtca, morala sva razmišljati v drugi smeri, varuške ni bilo tako zlahka dobiti, kajti vse ki so bile dobre so bile zasedene. 

Kar pošteno naju je skrbelo, kaj bova naredila, kajti brez varuške nikakor ne bova zmogla. Po drugi strani pa še strah moje žene, ki se je bala, da nobena varuška ne bo dobra, kajti bila je perfekcionistka in ni zaupala nobenemu. Kar nekaj mesecev nisva vedela, kako bo žena šla v službo, ker ne bova imela varstva, jaz sem ob vsaki priložnosti spraševal, če kdo koga pozna. Včasih sem bil že komu malo tečen, na kar mi je eden rekel ,da ima dva otroka pri eni varuški in da je do sedaj čuvala tri in eden je ravno to leto končal varstvo, tako da bo povprašal, kako in kaj pri svoji, hotel jo je poklicati a varuške ni dobil, ker je čuvala otroke.

Bila sva dogovorjena da mi javi in če mesto bo, bo najin otrok sigurno šel v varstvo k njej, v to sem bil prepričan, kajti če ima ta možakar že dve leti tam svoje hčerke, potem nimamo kaj reči preko varuške in sva lahko srečna, da jo dobiva.

Res sva jo dobila, kako sva se oddahnila, ko sva vedela, da otroka pošiljava v varne roke, kako težke so lahko nekatere varuške nama povedo znanci, tako da midva sva dobila res dobro in prijazno varuško. Imela sva jo vse do zadnjega leta vrtca, niti nisva želela poskušati naslednje leto z vrtcem, ker takšne varuške ni vedno izgubiti, kjer se otrok lepo počuti.

 …

Urejanje kavarne in troslojni parket

Moja največja želja je bila vedno, da bi enkrat imela majhno, prisrčno kavarno. Uresničila se mi je želja in res sva z možem kupila kavarno, ki je bila potrebna obnove. Tega sva se zavedala, vendar sva videla samo najin cilj. Tla so bila uničena, zato sva se odločila za troslojni parket, stene sva uredila po svoje, zamenjala sva okna in vrata. To so bila tista velika dela, ki sva jih morala narediti, vendar nama ni bilo težko, kavarno sva namreč dobila po zelo nizki ceni.

Ko sva celotni prostor pregledala, sva ugotovila, da je lokacija idealna in da bi tukaj lahko stala prekrasna kavarna. Sama sem imela vedno stil za urejanje prostorov, troslojni parket sem izbrala bolj v orientalnem stilu, prav tako tudi okna in vrata. Pri sami opremi nisva veliko komplicirala, ker nama je bilo pomembno, da kavarna diha. 

Kako lep je bil na koncu pogled na troslojni parket, na okna in mize, potrebni so bili še samo aparati in najina kavarna se lahko odpre. Zelo sva bila pozorna, ko smo delali kavarno, da se ni troslojni parket poškodoval, kajti bilo je še potrebno marsikatero stvar montirati, zložiti in tako naprej in kar hitro bi se lahko zgodilo, da bi se troslojni parket poškodoval. Sam izgled tal, nama je bil všeč, sprva nisva vedela kaj izbrati, pa so nam v salonu svetovali, da se troslojni parket veliko prodaja, za velike prostore, hale, hodnike in da se ne rabiva obremenjevati, da ne bo trpežen in da se bo hitro uničil. Ravno zato sva ga izbrala, saj veste, da tla v kavarni morajo biti močna in kvalitetna, kajti ogromno se to takih tleh hodi in poliva. Ja, najboljše bi bilo izbrati mogoče ploščice, a je troslojni parket sigurno bolj praktičen, lepši in daje toplejši, domač videz. To pa naju je prepričalo, da so tla iz parketa.

Kako sušiti bučna semena

Eno leto sem se odločil, da bom doma posejal bučna in tako dobil bučna semena, ker sem prebral kako zelo so koristna za naše zdravje. Vse sem naredil kot je potrebno, veliko buč sem imel in bučna semena je bilo potrebno dobiti iz buč.

Najlepše mi je bilo to delati, zaposlil sem otroke in skupaj smo se pačili pri tem delu, ker je vse tako sluzasto. Tako zelo smo se nasmejali, ko smo bučne semena vlekli ven z rokami, eden bolj kot drugi. Veliko časa nam je to vzelo, ker je vse lepljivo in sluzasto in težko od tega ločiš semena.

Ko nam je uspelo sem vsa ta bučna semena opral, ker je tako prav in začelo se je sušenje na štedilniku. Prav spomnil sem se svojega dedka in babice, kako sta to počela in kako je dišala cela hiša. Vročina mora biti ravno prava ,ne preveč, ker potem se lahko zažgejo in počijo, potrebno pa jih je non stop obračati, da se lepo enakomerno posušijo. Ko so suha vidiš, ker so takšna hrustljava ,ne smeš preveč pretiravati, ker potem so lahko hitro presuha in ne boste imeli čisto nič od njih.

To leto je bilo res buč veliko in tako so bila tudi bučna semena, imeli smo jih skozi vso zimo, pa še drugim sem jih dal, ker jih je bilo res ogromno. Ker so mi to leto tako lepo uspela, pa jih bom drugi leto sigurno spet sadil, kajti imeti domača bučna semena je čisto nekaj drugega, kot pa kupljena. Ta imajo poseben okus in značilen vonj, ki ga v trgovini ne dobiš več. 

Preprosto je sušiti bučna semena, le do njih je potrebno priti, če imate vrt, namenite košček za buče, toliko več veselja bo potem, ko boste lahko sušili domača bučna semena, ker je res preprosto in ostali boste vitki.

 …