Prodal sem Beneteau čoln

Živeli smo na morju in moj oče je bil veliko na morju z Beneteau čolnom, kadarkoli je bil lep vikend ga ni bilo doma. Mama je bila bolj poredko zraven, razen, ko sta se odločila, da gremo na morje družinsko in je za zraven pripravila celo pojedino. Ti dnevi so mi bili najbolj všeč, kajti bili smo skupaj kot družina. Nisem maral dni, ko je oče za vikende zjutraj odšel in se vrnil pozno zvečer. Ali sem bil z mamo in mi je bilo dolgčas, lahko pa sem šel z očetom, a se je bolj kot z menoj ukvarjal z Beneteau čolnom.

Bil je ponosen nanj, zelo je skrbel zanj in jaz nisem imel takšnega veselja do Beneteau čolna, ker me je oče neprestano opozarjal, ko sem bil na njemu kaj lahko in kaj ne smem. Pogosto me je kregal, ker je bil navajen, da je ta čoln samo njegov in kadarkoli sem jaz šel zraven, ga je to znerviralo.

Tako sem rastel malo tu in malo tam, priznam pa ga mi morje in vožnje z Beneteau čolnom niso bile prav nič všeč. Danes lahko rečem, da sem imel čisto zmedene misli, hkrati sem užival z očetom, a se pošteno bal, da bom kaj narobe naredil in me bo oče kregal. Prišel je tisti dan, ko sem bil z očetom zadnjič na Beneteau čolnu, ker sem ga popraskal in oče me je iz njega nagnal. Saj kasneje mu je bilo žal, vendar sam nisem nikoli več želel z njim, tako močno sem mu zameril.

Danes se oče več ne vozi po morju, meni je dal čoln Beneteau, jaz pa sem ga prodal. Ni mogel verjeti, kaj sem naredil, da sem njegov čoln šel prodat, a sedaj ko sem odrasel, sem mu lahko povedal, kako sem se v mladosti počutil in zakaj sem Beneteau čoln dobesedno sovražil.