Nekaj časa nazaj sem obiskala babico, ki je res že dolgo časa nisem videla. Babica je bila od vedno res športen tip človeka. Vedno je rada tekla ali pa kolesarila. Seveda je v to spravila tudi svoje vnuke, saj je za vse želela to, da bi nekako živeli zdravo.
Potem pa sem se jaz preselila in je že res dolgo časa nisem videla. Nisem niti vedela, kaj točno počne in kaj se dogaja v njenem življenju, saj sem imela kar preveliko gnečo v svojem življenju, tako da nisem bila ravno prisotna. Ker sem se res počutila krivo sem jo po nekaj tednih seveda obiskala. To, kar sem videla, mi ni bilo ravno najbolj všeč. Videla sem da je moja babica nekako obležala na kavču in da jo res močno boli koleno. Seveda mi je opisala bolečino in takoj sem šla gledati na splet, kaj bi to lahko bilo in zakaj pride do tega. Seveda sem tudi ugotovila, da se je babica takoj po tistem, ko sem se jaz preselila, nehala gibati.
Ugotovila sem, da se je njeno telo popolnoma za ležalo in v koleno je dobila revmatoidni artritis. Revmatoidni artritis je načeloma nekaj, kar ne moremo pozdraviti kar tako in je predvsem odvisno od našega načina življenja. To sem seveda morala prebrati vse na spletu, saj sama nisem kaj dosti vedela o temu kaj revmatoidni artritis je. Ugotovila pa sem, da si lahko sama veliko pomaga. Pomembno je res gibanje telesa in pa seveda gibanje njenega kolena. Najprej je potrebno počakati, da se bolečina zmanjša in potem mora babica spet začeti hoditi ali teči. Jaz sem načeloma od nje pričakovala, da bo začela hoditi, saj vem, da je že starejša in da tek in kolesarjenje ni ravno primerno zanjo. Tudi sama se je strinjala, da bo začela hoditi, saj seveda res noče imeti te bolečine za vedno. Tako je revmatoidni artritis spravil do tega, da se je začela ponovno gibati ter nekako živeti zdravo življenje. To je mene seveda res zelo razveselilo in bila sem zelo ponosna nanjo, da ni obupala in prenehala s svojimi hobiji.…